Turizem kot orodje oblasti – levi in desni totalitarizem

Abstract

V tem članku smo hoteli predstaviti razlike in skupne točke totalitarizmov značilne za Evropo dvajsetega stoletja. Kot vodilna ali kot rojstvo uradnih diktatur smo izbrali Italijo za fašizem in Sovjetsko zvezo za komunizem. Dodali smo jim izpeljanke, kot sta Hitlerjeva Nemčija in Titova Jugoslavija z namenom pokazati, da tudi znotraj tako imenovanih levih ali desnih totalitarizmov so razlike in to ne majhne.
Postavili smo si raziskovalno vprašanje: Ali so totalitarni režimi kakor koli vplivali na razvoj in organiziranje turizma? In če so, zakaj?
V bistvu so vsi totalitarizmi imeli isti način funkcioniranja. Za njihov obstoj je bilo potrebno podrediti ali vplesti v sistem delovanja države celotno družbo; od posameznika do kompleksnejših združb, organizacij ali inštitucij. Tudi področje turizma jim ni bilo tuje, zlasti kot sredstvo doseganja propagandnih ali političnih namenov. Tako se recimo v Italiji pojavi vrsta inštitucij, programov in zakonov na področju turizma ali organiziranja prostega časa, ki so se med seboj tudi prej izključevali, kot tudi dopolnjevali (po dobri stari italijanski navadi). V Tretjem rajhu lahko opazimo zelo dobro organiziran sistem z odborom za turizem, zakonom, ki je bil kot skoraj vsaka stvar v Nemčiji obravnavan zelo resno. Za boljševike je bila Moskva najlepše mesto na svetu in Sovjetska zveza najlepša država. Vse drugo ne da je nelepo, je celo nevarno in strupeno. Jugoslovani pa smo se lahko tudi skozi turizem zbliževali z bratskimi narodi od Vardarja do Triglava. Tito pa je Jugoslovanski »raj« lahko predstavljal svetu kot uspešen model tretje poti med boljševiki in zahodnimi kapitalisti.