Agresivno vedenje otrok in mladostnikov v mladinskem domu Maribor

Boštjan Brglez

Abstract


Agresivno vedenje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami predstavlja eno večjih težav v sodobni družbi, posledice pa se kažejo v vsakdanjem življenju. Članek v uvodu obravnava teoretične opredelitve, oblike ter vzroke za nastanek agresivnega vedenja pri otrocih in mladostnikih. V raziskovalnem delu so avtorji ugotavljali, katere oblike ter kako pogosto zaznavajo agresijo otrok in mladostnikov vzgojitelji v Mladinskem domu Maribor, ki je ena od ustanov v Sloveniji, ki je namenjena za pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami. Prav tako so ugotavljali, ali obstaja razlika med vzgojitelji in vzgojiteljicami pri pogostosti soočanja z določenimi oblikami agresije. Raziskava je temeljila na podatkih iz anonimnih anketnih vprašalnikov, v katerih je sodelovalo 33 vzgojiteljev Mladinskega doma Maribor. V raziskavi smo ugotovili, da se vzgojitelji v Mladinskem domu Maribor redno soočajo tako z lažjimi kot tudi s težjimi oblikami agresivnega vedenja otrok in mladostnikov, najpogosteje pa se soočajo s kričanjem le-teh. Pri težjih oblikah agresivnega vedenja, kot so telesni napadi na vrstnike, vzgojitelje ali njihove sodelavce, smo ugotovili, da se je s tovrstno agresijo soočila že več kot četrtina vzgojiteljev. Ugotovili smo tudi, da se vzgojitelji pogosteje soočajo z žalitvami otrok in mladostnikov kot vzgojiteljice, vzgojiteljice pa pogosteje z grožnjami otrok in mladostnikov kot vzgojitelji. Večjih razlik med vzgojitelji in vzgojiteljicami glede pogostosti soočanja s telesnimi napadi otrok in mladostnikov nanje ali njihove sodelavce pa nismo ugotovili. V zaključku predstavljam tudi nekaj dejavnikov, ki bi lahko vplivali na bolj uspešno delo z otroki in mladostniki, ki imajo težje oblike vedenjskih motenj.

Keywords


agresivnost; agresivno vedenje; otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami; vzgojitelji; Mladinski dom Maribor

Full Text:

PDF

References


Bešter, A. (2020). Vpogled v sistem pomoči otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami preko implementacije programa Intenzivna mobilna socialno-pedagoška obravnava. (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Bizjak, C. (2017). Jesper Juul: Agresivnost – nov in nevaren tabu. Vzgoja in izobraževanje, 48(3), 64. URN:NBN:SI:DOC-1DJNNH2R. Pridobljeno s http://www.dlib.si.

Bregant, T. (2017). Nasilje in agresivno vedenje - zakaj ju je treba razlikovati?. Didakta, 26/27(194), 2–5. URN:NBN:SI:DOC-N48MB8A4. Pridobljeno s http://www.dlib.si.

Bučar-Ručman, A. (2004.) Nasilje in mladi. Novo Mesto: Klub mladinski kulturni center. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/profile/Ales-Bucar-Rucman/publication/277198199_Nasilje_in_mladi/links/5564693808ae8c0cab3811c1/Nasilje-in-mladi.pdf

Jakič Brezočnik, Šoln Vrbinc, P., M., Švalj, K. (2016). Vzgojni zavodi, izhodišča za sistemsko ureditev in pilotni projekt. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Kmetec, M. in Rapuš-Pavel, J. (2009). Soočanje z agresivnim vedenjem otrok in mladostnikov po modelu LSCI. Socialna pedagogika (Ljubljana), 13(4), 417–440. URN:NBN:SI:DOC-A4WQZ7F3. Pridobljeno s http://www.dlib.si

Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Jaušovec, N., Curk, J. (2001). Psihologija, spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS.

Kozina, A. (2012). Starostne razlike in razlike med spoloma v agresivnosti slovenskih učencev in dijakov. Psihološka obzorja (Ljubljana), 21(1), 19–28. URN:NBN:SI:DOC-QVRK24NE. Pridobljeno s http://www.dlib.si

Kozina, A. (2016). Merjenje agresivnosti v šolskem okolju. Vzgoja in izobraževanje, 47(3/4), 44–49. URN:NBN:SI:DOC-035KCCIF. Pridobljeno s http://www.dlib.si

Lamovec, T. in Rojnik, A. (1978). Agresivnost. Ljubljana : Univerzum.

Pajnik, D. (2019). Sodelovanje z družinami po namestitvi mladostnikov v vzgojne zavode – perspektiva staršev, mladostnikov in vzgojiteljev. (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Perić, M. (2007). Otroci z motnjo vedenja in osebnosti med družino in državo. (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Publikacija Mladinskega doma Maribor za šolsko leto 2020/2021. (2020). Pridobljeno s http://mladinski-dom-mb.splet.arnes.si/files/2020/11/sl_pub-209x300.jpg

Pušnik, M. (2004). Vrstniško nasilje. V Škraba, T. M. (ur.) Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. (str.7–12). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Stepišnik, U. (2013). Agresivnost. (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Sušnik, N. (2020). Soočanje vzgojiteljev v vzgojnih zavodih z agresijo otrok in mladostnikov. (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI). (2020). Uradni list RS, št. 200/20. (29. 12. 2020). Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896

Žalig, M. (2011). Upravljanje z agresijo in nasiljem v zavodih zapora in prevzgojnega doma. (Diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.


Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2022 Perfectus AC

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Perfectus AC | ISSN: 2738-4586

Glavni urednik [Editor-in-chief]: Prof. Dr. Darko Lacmanović | Odgovorni urednik [Managing Editor]: doc. dr. [Assist. Prof. Dr.] Bojan Macuh | Izvršni urednik [Executive Editor]: viš. pred. [Sen. Lect.] Pedja Ašanin Gole