Uporaba pravljice na področju socialnih veščin odraslih oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju: študija primera

Nuša Erman, Rosina Kočevar, Nevenka Podgornik

Abstract


Članek predstavlja ugotovitve raziskave, ki smo jo izvedli kot študijo primera s področja razvoja socialnih veščin odraslih oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri tem smo se osredotočili na uporabo pravljice kot medija realizacije cilja socialnega učenja na področju čustvovanja, samopodobe ter spodbujanja strpnosti in pripadnosti skupini. S pomočjo vključitve udeležencev raziskave v pravljično delavnico in izvajanjem različnih aktivnosti smo med udeleženci opazovali spremembe na omenjenih področjih socialnega učenja. Po koncu delavnice pa smo s pomočjo neposrednih, polstrukturiranih intervjujev med udeleženci preverili predvsem pomnjenje in razumevanje prebranih pravljic, kar nam je omogočilo vpogled v njihovo sposobnost črpanja snovi in razmišljanja o stvareh, ki so sestavni del življenja.
Raziskava nam je omogočila odgovoriti na vprašanje,  ali je s pomočjo pravljice mogoče realizirati cilje socialnega učenja, izpeljati različne dejavnosti na področju besednega razumevanja in likovnega izražanja ter pozitivno vplivati na odnose v skupini. Ugotovili smo, da je pravljica medij, ki omogoča sposobnost socialnega učenja in napredovanja odraslih oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Prav tako smo lahko potrdili njeno vrednost pri besednem razumevanju in likovnem izražanju. Pomembno prispeva k boljši samopodobi, razumevanju čustev, k medsebojnemu sodelovanju in sprejemanju drugačnosti.

Full Text:

PDF

References


Barić, J. (2016). Socialno vključevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju v podporno zaposlitev. (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Bettelheim, B. (2002). Rabe čudežnega o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis.

Caf, B., Gramc, J. in Šah Štroh, M., (2006). Socialno učenje: Specialno pedagoška dejavnost. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Carr, A in O'Reilly, G. (2007). Evaluating intelligence across the life-span: integrating theory, research and measurement. V: A, Carr, G, O'Reilly, P.N, Walsh, in J, McEvoy (Eds.). The Handbook of Intellectual Disability and Clinical Psychology Practice (pp. 95-142). London: Routledge.

Cheung, N. (2013). Defining intellectual disability and establishing a standard of proof: Suggestions for a Nathional Model Standard. HealthMatrix, 23(1), 317-351. Pridobljeno s https://scholarlycommons.law.case.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1066&context=healthmatrix

Frosh, S. (1983). Children and teachers in schools. V: Spence, S. in Shepherd, G. (ur). Developments in Social Skills Training, str. 69-192. London: Academic Press Inc.

Galeša, M. (1993). Osnove specialne didaktike. Ljubljana: Didakta Radovljica.

Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma: teorija o več inteligentnosti. Ljubljana: Tangram.

Goleman, D. (2012). Čustvena inteligenca. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Grgič, B. (2008). O pomenu pravljic in otroških pripovedk. Nova Akropola. Pridobljeno s https://akropola.org/o-pomenu-pravljic-in-otroskih-pripovedk/

Hopson, B in Scally, M. (1981). Life skills teaching. Bershire: McGrraw-Hill BookCompany.

Kiernan, B. (2005). The uses of fairytales in psychotherapy. Pridobljeno s http://betteconsulting.com/wp-content/uploads/The-Uses-of-Fairy-Tales-in-Psychotherapy.pdf

Klobučar, T. (2011). Uporaba pravljice pri specialno pedagoški dejavnosti - socialno učenje v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Kucler, M. (2002). Pravljica kot socialnopedagoška intervencija. Socialna pedagogika, 6(1), 21-46. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6PFK3M8K

Novljan, E. (1997). Specialna pedagogika oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Pfister, M. (1993). Mavrična ribica. Ljubljana: EPTA.

Poljšak, U. (2018). Pomen pravljic za spodbujanje čustvenega razvoja otrok ob vstopu v šolo. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Radivojević, M. (2012). Pojav agresivnosti pri otrocih z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Rozman, U. (2006). Trening socialnih veščin. Nova Gorica: Educa, Melior.

Rubin, L.C. (ur.). (2008). Popular Culture in Counseling, Psychotherapy and Play-Based Interventions. New York: Springer Publishing Company.

Rutar, P. (2008). Pravljica kot socialnopedagoška intervencija. Socialna pedagogika,12(3), 293 -316. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNB4D0J5/74ccd25b-b187-4d55-8177-b08fcd5e2b13/PDF

Schilling, D. (2000). 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence.Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti.

Shepherd, G. in Spence, S. (ur.). (1983). Developments in Social Skills Training. London: Academic Press inc.

Slokan, S. (2019). Pod eno streho: izkušnja sobivanja učencev redne osnovne šole in učencev posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Smrtnik Vitulić, H. (2007a). Čustva in razvoj čustev. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Smrtnik Vitulić, H. (2007b). Razumevanje nadzora čustev v otroštvu in mladostništvu. Psihološka obzorja, 16(1), 25-37. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BEFNOHQX

Šalamun, S. (2005). Sprejeti osebe z motnjo v duševnem razvoju. Naš zbornik: glasilo Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, 38(3), 8-9.

Velthuijs, M. (2002a). Žabec in tujec. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Velthuijs, M. (2002b). Žabec je junak. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Velthuijs, M. (2002c). Žabec se boji. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vovk Ornik, N. (Ed.). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo

Youngs, B.B. (2000). Šest temeljnih prvin samopodobe: Kako jih razvijamo pri otrocih in učencih. Ljubljana: Educy.

Žižek, S. (1985). »Patološki narcis« kot družbeno nujna forma subjektivnosti. Družboslovne razprave [on-line], 2(2), 105–141. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr2Zizek.PDF


Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2022 Perfectus AC

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Perfectus AC | ISSN: 2738-4586

Glavni urednik [Editor-in-chief]: Prof. Dr. Darko Lacmanović | Odgovorni urednik [Managing Editor]: doc. dr. [Assist. Prof. Dr.] Bojan Macuh | Izvršni urednik [Executive Editor]: viš. pred. [Sen. Lect.] Pedja Ašanin Gole