Gaming to go….W2B
Abstract
Raziskava je bila izvedena s pomočjo kvantitativne in kvalitativne študije. Glavna ciljna skupina raziskave so bili turistični sektor ter mala in srednje velika podjetja s področja turizma, kot so lokalna podjetja, ponudniki turističnih storitev, ponudniki nastanitev, turistične agencije; javne ustanove, ki delujejo na področju turizma in kulture. Druga ciljna skupina raziskave so bili turisti. Skupaj je bilo tako v raziskavo vključenih 40 MSP-jev in 111 turistov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo SPSS metode.
Pregled literature s področja igrifikacije je pokazal, da je igrifikacija lahko koristno orodje pri spletnem oglaševanju, saj prispeva k boljši prepoznavnosti turistične destinacije, k močnejši vključenosti, lojalnosti in zadovoljstvu obiskovalcev, obiskovalce tudi spodbudi, da se na določeni destinaciji zadržijo dlje časa. Raziskava je tudi pokazala, da obstaja možnost za razvoj igrifikacije na destinaciji Bar. To je še toliko bolj pomembno v času, ko je epidemija COVID-19 močno razburkala turistične tokove.
Keywords
Full Text:
PDFReferences
Amick, I. I. I. (2007). Measuring work outcomes with a focus on health-related work productivity loss. Elsevier.
Avsec, A. in Musek, J. (2002). Pozitivna psihologija: subjektivni (emocionalni) blagor in zadovoljstvo z življenjem. Anthropos, 34(1), 3.
Bilban, M. in Vogelnik, K. (2018). Sindrom izgorelosti. Delo in varnost, 42–51.
Carroll, A. B. (1983). Corporate Social Responsibility (Will Industry Respond to Cutbacks in Social Program Funding?). Vital Speeches of the Day, 49(19), 604–608.
Carroll, A. B. (1991). The Pyramid of Corporate Social Responsibility: Toward the Moral Management of Organizational Stakenholders-Balancing Economic, Legal and Social Responsibillities. Business horizons. Pridobljeno s http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.pyramidofcsr.pdf
Collins, S. R., Davis, K., Doty, M. M., Ho, A. in Holmgren, A. L. (2005). Health and productivity among US workers. Issue Brief (Commonw Fund), 856(856), 1–10.
Dembe, A., Diderichsen, F., Jacobs, J., Peter, F., Weinberg, D. in Whitehead, M., (1999). Labour Markets and Health: A Framework And Set of Applications.
Dernovšek Igor. (2. 4. 2021). Po številu zdravnikov in medicinskih sester zaostajamo za povprečjem EU [Dnevnik]. Dnevnik. https://www.dnevnik.si/1042952453
Diener, E. in Seligman, M. E. P. (2004). Beyond money: Toward an economy of well-being. Psychological science in the public interest, 5(1), 1–31.
Dimec, T., Mahnič, J., Marinšek, M., Masten, R. in Tušak, M. (2008). Zadovoljstvo z življenjem in delovno zadovoljstvo zaposlenih v Slovenski vojski. Psihološka obzorja, 17(4), 117–130.
Dragman, D. (2014). Vpliv zadovoljstva zaposlenih na sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov. Revija za univerzalno odličnost, 3(3), 102–112.
Gibson, J. L., Donnelly, J. H., Ivancevich, J. M. in James H Donnelly, J. (2000). Organizations : behavior, structure, processes (8. izd.). Irwin/McGraw-Hill.
Hassan, E., Austin, C., Celia, C., Disley, E., Hunt, P., Marjanovic, S., Shehabi, A., Villalba-Van-Dijk, L. in Van Stolk, C. (2009). Health and wellbeing at work in the United Kingdom. Santa Monica: RAND Corporation.
Hedge, A. in Puleio, J. (2014). Proactive office ergonomics really works. Proceedings of the human factors and Ergonomics Society Annual Meeting, 58(1), 482–486.
Herzberg, F. (1968). One More Time: How Do You Motivate Employees. Harvard University, Graduate School of Business Administration.
Husman, P., Lamminpää, A. in Kuoppala, J. (2008). Work health promotion, job well-being, and sickness absences—a systematic review and meta-analysis. Journal of occupational and environmental medicine, 50(11), 1216–1227.
Ilmarinen, J., Tuomi, K. in Seitsamo, J. (2005). New dimensions of work ability. International congress series, 1280, 3–7.
Knaflič, T., Pahor, M. in Svetina Nabergoj, A. (2010). Analiza učinkov uvajanja družini prijaznega delovnega okolja. Economic and Business Review, 22, 27–44.
Kosec, Z. (2019). Zadovoljstvo in počutje kot pomembna dejavnika za doseganje uspešnosti zaposlenih. HRM: strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu, 5(21), 15–17.
Kovač, J., Potočan, V. in Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. GV založba.
Kušar, A. (2014). Vpliv motivacije na zadovoljstvo zaposlenih. Revija za univerzalno odličnost, 3(3), 125–136.
Macuh, B. (2020). Soočanje s stresom na delovnem mestu. V S Skrbjo za sodelevce do boljših rezultatov podjetja (1. izd., str. 45–62). Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p.
Maček, A., Novak, R., Pšeničny, V. in Vidovič, D. (2012). Rezultati raziskave o podjetjih z visokim potencialom rasti 2012. Poročilo o, 1. in 2. fazi raziskave. Pridobljeno s http://www.doba.si/ftp/dokumenti/fakulteta/raziskava/Porocilo_1del_Porocilo_o_1in2_fazi_raziskave.pdf
McCoy, J. M. (2002). Work environments. Handbook of environmental psychology, 443–460.
Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu. Zavod za varnostne strategije.
Podgornik, N. (2020a). Prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. V Raspor, A. in M. Nežič (Ur.), S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja (1. izd., str. 1–14). Perfectus, Svetovanje in izobraževanje.
Podgornik, N. (2020b). Prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. V Raspor, A. in Nežič, M. (Ur.), S Skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja (1. izd., str. 1–44). Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p.
Ptičar, M. (2014). Učinek promocije zdravja na delovnem mestu na poslovanje delodajalca. Magistrska naloga. M. Ptičar.
Ptičar, M. (2020). Promocija zdravja na delovnem mestu. V Andrej; Raspor in M. Nežič (Ur.), S Skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja (1. izd., str. 267–278). Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor s. p.
Raspor, A. (2017). Prepletenost motivacijskih teorij in teorij menedžmenta v sistemih nagrajevanja. Perfectus, Svetovanje in izobraževanje.
Tajnšek, V. (2020). Ukrepi za zmanjševanje zdravstvenega absentizma. V Raspor, A. in M. Nežič (Ur.), S Skrbjo za sodelevce do boljših rezultatov podjetja (1. izd., str. 131–164). Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor s. p.
Tompa, E. (2002). The impact of health on productivity: empirical evidence and policy implications. The review of economic performance and social progress, 2(2012), 181–198.
Tyrer, P. (1987). Kako živeti s stresom. Mladinska knjiga.
Refbacks
- There are currently no refbacks.
Copyright (c) 2022 Perfectus AC
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
Perfectus AC | ISSN: 2738-4586
Glavni urednik [Editor-in-chief]: Prof. Dr. Darko Lacmanović | Odgovorni urednik [Managing Editor]: doc. dr. [Assist. Prof. Dr.] Bojan Macuh | Izvršni urednik [Executive Editor]: viš. pred. [Sen. Lect.] Pedja Ašanin Gole