Državna skrb za razvoj mobilnosti

Andrej Raspor, Sašo Murtič, Ingrid Franko Uhernik

Abstract


Mobilnost, oblike mobilnosti, oblike infrastrukture, oblike organizacije in trajnostnega razvoja mobilnosti, so skrb države in njenih lokalnih skupnosti. Zato z znanstvenega in strokovnega pogleda je treba trajnostni razvoj mobilnosti razumeti kot potrebo po oskrbi in razvoju družbe, skozi katere zadovoljujemo trenutne družbene potrebe, ne da bi pri tem povzročili nepotrebne škode naravi in prihodnjim generacijam. Razvoj mobilnosti moramo razumeti skozi definicijo razvoja infrastrukture v Sloveniji, ki skozi proces trajnostnega razvoja, odpira možnosti razvoja sedanjim in prihodnjim generacijam, pri čemer povečuje integracijo gospodarskih, javnih in okoljskih ciljev in obenem zagotavlja varne možnosti gibanja (mobilnosti) stvari, kapitala in ljudi v času in prostoru. Tudi v Sloveniji na mobilnost vplivajo številni dejavniki, med katerimi prepoznamo globalizacijo proizvodnje, trga, gibanja, inovacije, posodabljanje sveta, razvoj interneta, digitalizacija ipd. na kar vplivajo gospodarske, finančne zdravstvene in druge krize, kar posledično povzroči nezaposlenost, finančno nedisciplino, pomanjkanje razvojnih projektov, slabe gospodarske učinke, beg možganov, neuspešne in nepremišljene posege politike v gospodarske tokove ter spodbudi številne druge dejavnike, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na splošni razvoj in blagostanje. Hkrati Slovenijo pestri neučinkovito poseganje politike v gospodarstvo, nepotrebno obračunavanje politične elite, kar nedvomno ruši ustavna načela, zavira gospodarsko rast, zavira trajnostni razvoj, zavira mobilnost ter širi mednarodno nezaupanje. Nekako je nemogoče se izogniti občutku, da gre pri mobilnosti za sledenje državam v Evropski uniji, kar je lahko spodbudno, vprašanje je če ne še bolj slabi Slovensko gospodarstvo, propadajo gospodarske družbe, v Slovenski prostor prihajajo tudi tuje gospodarske družbe, ki v tujini niso konkurenčne, so pa v Sloveniji našle plodna tla za svoje koruptivno delovanje. Ali lahko vidimo rešitev vidimo v državni skrbi za mobilnost in trajnostnem razvoju. Slovenija sicer sledi hrbteničnemu razvoju infrastrukture Evropske unije in Evrope in svojo mobilnost poskuša vsaj prilagoditi zahtevam

Keywords


mobilnost; trajnostni razvoj; projekti; infrastruktura; logistika

Full Text:

PDF

References


Damijan, A. (2001, 13. januar). Obe plati globalizacije. Nedeljski dnevnik.

Globalizacijska kriza je globlja, kot se zdi, prizadela bo tudi Slovenijo, a z zamikom. Evropska unija. Pridobljeno dne 17. 02. 2009. Novice. Dnevnik, si Novice/.

Gričar, J. (2009). Izrabljanje informacijske tehnologije za inovativno medorganizacijsko povezovanje. V B. Bukovec, U. Pinterič, A. Pandiloska (ur.) Uveljavljanje univerzalne odličnosti kot odgovor na izzive sedanjosti in prihodnosti/21. mednarodni forum odličnosti in mojstrstva in Konferenca zmagovalcev, 21. in 22. maj 2009, na Otočcu (str. 123–136). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.

Logožar, K. (2002). Organiziranje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Murtič, S. (2012). Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov. [Doktorska disertacija, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici].

Mencinger, J. (2009). Oris prihodnjih trendov ali kaj po krizi. V B. Bukovec, U. Pinterič, A. Pandiloska (ur.) Uveljavljanje univerzalne odličnosti kot odgovor na izzive sedanjosti in prihodnosti/21. mednarodni forum odličnosti in mojstrstva in Konferenca zmagovalcev, 21. in 22. maj 2009, na Otočcu (str. 107–122). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.

Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture. (1996). Uradni list RS, št. 13/1996.

Stiglitz, J. E. (2002). Globalization and its discontents. London: Allen Lane.

Strategija razvoja prometa v Sloveniji do leta 2030 (2015).Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MzI/Dokumenti/Strategija-razvoja-prometa-v-Republiki-Sloveniji-do-leta-2030.pdf

Tomšič, M. (2009). Vrednotni premiki v sodobni globalizirani družbi in odličnost. V B. Bukovec, U. Pinterič, A. Pandiloska (ur.) Uveljavljanje univerzalne odličnosti kot odgovor na izzive sedanjosti in prihodnosti/21. mednarodni forum odličnosti in mojstrstva in Konferenca zmagovalcev, 21. in 22. maj 2009, na Otočcu (str. 47–71). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.

Zelenika, R. (2010). Ekonomska prometna industrija. Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Ekonomski fakultet.


Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2022 Perfectus AC

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Perfectus AC | ISSN: 2738-4586

Glavni urednik [Editor-in-chief]: Prof. Dr. Darko Lacmanović | Odgovorni urednik [Managing Editor]: doc. dr. [Assist. Prof. Dr.] Bojan Macuh | Izvršni urednik [Executive Editor]: viš. pred. [Sen. Lect.] Pedja Ašanin Gole