Mobilnost in železniška podpora industriji

Sašo Murtić, Milorad Ćupurdija, Admir I. Beganović, Patricija Janković, Aleš Ježovnik, Domagoj Rožac

Abstract


Skozi raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je mobilnost in sistemsko logistična povezanost železnice z industrijsko proizvodnjo v lokalnem prostoru ter kako železnica s svojimi zmogljivostmi uspeva zadovoljevati potrebe industrije po transportu in drugih procesih, ki omogočajo izvedbo transporta. Ciljno smo šli iskati relevantne ekvivalente, ki nam bodo pokazali, na osnovi katere sinergije poslovnih procesov se železnica vključuje v industrijsko proizvodnjo ter kako industrija ob upoštevanju njene mobilnosti in zmogljivosti prispeva k splošnemu razvoju. Že iz organizacije železniškega transporta in povezanosti z industrijo, podjetji in posamezniki, smo pridobili številne podatke, ki pojasnijo mobilnost, medsebojno povezanost železnice z industrijo ter industrije z železnico. Iz podatkov pa smo razbrali, kako je železnica mobilna, agilna in kako je vpeta v potrebe industrije in njenega razvoja. Rezultati nam izkazujejo ekonomske izračune upravičenosti sistemske povezanosti, pravna podlaga pa normativno dopustnost. Podatke smo pridobili s popisom prispelih kompozicij železnice, pripeljani količini tovora in dopustni obremenitvi železnice. Veliko podatkov smo pridobili pri upravljalcu železnic Slovenske železnice, Ministrstvu za infrastrukturo ter industriji v regiji. Prav tako smo podatke pridobivali z neposredno povezavo z nekaterimi organizacijami, podjetji in posamezniki, ki  se ukvarjajo s transportom in so povezani z industrijo in železnico. Žal zaradi obsežnosti raziskovalnega področja smo se omejili le na mobilnost in tiste podatke o transportih, ki so neposredno namenjeni transportu za potrebe industrije in na tiste podatke, ki nam jih je zaradi varovanja poslovne skrivnosti dala železnica oz. industrija v regiji.

Keywords


mobilnost; železnica; industrija; povezanost;

Full Text:

PDF

References


Čižman, A., Urh, M. (2008). Izboljšanje konkurenčnosti podjetij z optimizacijo logističnih procesov. V M. Fošner, T. Kramberger, A. Čurin (ur.) Proceedings of the 5th International Conference on Logistics & Sustainable Transport 2008/5th International Conference on Logistics & Sustainable Transport 2008, Celje, November 20 (str. 22–30) [Elektronski vir]. Celje, Krško: Faculty of logistics.

Članke, J. P. Povezovanje luke Kope; promet v Luki Koper pomeni 5 % dvig BDP države (Damijan, 2015).

Članek, O hitrih železniških progah ter o velikih MMLC v državah, ki mejijo s Slovenijo, je v enem od svojih člankov opozarjal tudi J. P. Damijan (2015).

Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet Koper, ki je bil sprejet leta 2011 (Ur. l. RS, št. 48/11).

Državni lokacijski načrt za Letališče Cerklje ob Krki (Ur. l. RS, 73/08).

Damijan, A. (2001, 13. januar). Obe plati globalizacije. Nedeljski dnevnik.

Damjan, J. P. (2009) Globalizacijska kriza je globlja, kot se zdi, prizadela bo tudi slovenijo, a z zamikom. Evropska unija, torek 17. 2. 2009, Novice. Dnevnik, si Novice/

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju (Ur. l. RS, 23/12).

Ferligoj, A., Leskovšek, K, Kogovšek, T. (1995). Zanesljivost in veljavnost merjenja. (Metodološki zvezki). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Gajšek, B. (2007). Osnove transportne tehnologije [e-gradivo]. Celje: Fakulteta za logistiko.

Jakomin, L., Zelenika, R., Medeo, M. (2002). Tehnologija prometa in transportni sistemi. Portorož: Fakulteta za pomorstvo.

Južna železnica Dunaj-Trst (zametek današnje V. koridorja), ki je bila dokončana leta 1857 (www.andros.si/doc/D16-juzna-proga.pdf · PDF file, marec 2016).

Logožar, K. (2002). Organiziranje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Murtič, S. (2012). Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov. [Doktorska disertacija, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici].

Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture (1996). Uradni list RS, št. 13/96.

Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, 13/96 z dopolnitvami).

Ogorelec, A. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Pavliha, M., Vlačič, P. (2007). Prevozno pravo. Ljubljana: GV založba.

Pavliha, M., Simoniti, S. (2007). Zavarovalno pravo. Ljubljana: GV založba.

Republika Hrvaška uspešno gradi ceste in železniškega omrežja pospešeno, razvija svoji dve največji pristanišči v Reki in Zadru (www.cpa-zadar.hr/luke).

Strategija razvoja prometa v Sloveniji (2015). Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MzI/Dokumenti/Strategija-razvoja-prometa-v-Republiki-Sloveniji-do-leta-2030.pdf

Stiglitz, J. E. (2002). Globalization and its discontents. London: Allen Lane.

Uredba (EU-LEX 32013R1315, št. 1315/2013) glede smernic EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja.

Zelenika, R. (2005). Logistički sustavi. Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Ekonomski fakultet.

Zakon o železnicama Bosne in Hercegovine. Pridobljeno s www.msb.gov.ba/PDF/Zakon o zeljeznicama BiH.pdf (Službeni glasnik BiH", broj 7/03)

Zakon o železniškem prometu (ZZelP). SOP 1999-01-4349. EVA 1999-2411-0086. EPA 0364-II www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1614.

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 51/18).


Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2022 Perfectus AC

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Perfectus AC | ISSN: 2738-4586

Glavni urednik [Editor-in-chief]: Prof. Dr. Darko Lacmanović | Odgovorni urednik [Managing Editor]: doc. dr. [Assist. Prof. Dr.] Bojan Macuh | Izvršni urednik [Executive Editor]: viš. pred. [Sen. Lect.] Pedja Ašanin Gole