Ali se v slovenskih podjetjih zavedajo pomena vrednotenja dela?

Abstract

Raziskava o vrednotenju dela v slovenskih podjetjih je nastala iz potrebe, da ugotovimo, kako slovenska podjetja pristopajo k vrednotenju. Raziskavo smo izvajali leta 2018. V okviru predmetne raziskave smo izvedli anketo, ki je vsebovala 11 vprašanj, odprtega in zaprtega tipa, o vrednotenju dela, ki so jo reševali vodilni v kadrovskih službah v slovenskih podjetjih. Z njo smo pridobili informacije o tem, kako v organizacijah vrednotijo delo in katere metode pri tem uporabljajo. V Sloveniji je bilo v zadnjem četrtletju 2018 po podatkih AJPES iz poslovnega registra (ePRG) skupno 215.354 registriranih poslovnih subjektov, od tega 72.922 gospodarskih družb. Raziskavo smo izvedli v 65 slovenskih organizacijah. Vzorec pokriva 0,09 % vseh organizacij v Sloveniji. Ker je šlo za kvotno, ekspertni priložnostni vzorec in smo se trudili, da bi enakomerno zajeli vse velikosti organizacij, so te enakomerno zastopane in tako imamo zajete informacije o urejenosti vrednotenja za vse štiri skupine. Ker pa je večje število zaposlenih v velikih družbah, s tem zajamemo podatke za večino slovenskih zaposlenih. V našem prispevku smo si postavili naslednjo tezo: slovenska podjetja imajo vrednotenje bolj kot ne zaradi zakonskih zahtev in se pri pripravi vrednotenja še vedno ne zadovoljivo poslužujejo sodobnih trendov vrednotenja. Skozi raziskavo smo to tezo potrdili. Dejansko je šlo za pričakovano in morda bodo bralci imeli občutek, da gre za nepomembno ugotovitev. Vendar temu ni tako. Širše zavedanje, da podjetja nimajo zadovoljivo urejenega vrednotenja bo pripomoglo k temu, da bodo podjetja pričela delati tudi na tem področju.
Omejitev raziskave je število vključenih podjetij. Izrecno velja zato ponoviti, da vedno, kadar imamo neverjetnostni vzorec, obstaja tveganje, da se pri sklepanju oziroma posploševanju na celotno populacijo motimo. Slovenskim delodajalcem raziskava daje vpogled v aktualno stanje na področju vrednotenja dela. Prav tako so ugotovitve aktualne tudi za eksperte in teoretike ter predavatelje s področja človeških virov, še posebej s področja vrednotenja dela. Ugotovitve bodo namreč lahko vključili v svojo poslovno in akademsko prakso.
Zadnja znana raziskava je bila opravljena leta 2000. Vsled tega se tako za kadrovsko prakso kot tudi za delodajalce kaže potreba, da se jih seznani s tem, kakšno je aktualno stanje.